Zaščiteno: Apolonijev problem
Ni izvlečka, ker je prispevek zaščiten.
uvod Včasih je bila pri pouku matematike in fizike v srednji šoli (beri gimnaziji) navada, da je vsa ali vsaj večina obravnavane snovi pri matematiki temeljila na izpeljavi, pri fiziki pa na poskusih, ki so potrdili naravne zakone, in izpeljavah iz teh poskusov. Z leti pa se je marsikaj spremenilo. Predvsem se je na ladjo
Izračunaj vsoto neskončne vrste: Eden od možnih načinov reševanja je lahko naslednji: Kaže, da na desni strani manjka prvi člen, torej . Zato bomo raje sešteli vrsto Zapišimo člene te vrste v tabeli takole Sedaj pa ni več težko, saj imamo v stolpcih geometrijske vrste…in to z enakim količnikom…:-)
Ena s popravnega izpita Vprašanje: Kako imenujemo trikotnik, ki ima dve stranici enaki? Odgovor: Dvostranični!
Šestmestno število se pričenja s števko 1. Če to enico prestavimo na zadnje mesto, dobimo trikrat večje število. Poišči števili!
16. junija 2008 Uvod Odločil sem se, da bom napisal nekaj spominov na svoja leta poučevanja. Razlogov je več, morda je najpomembnejši ta, da želim nekatere dogodke iztrgati pozabi. Kakor se učenci spominjajo svojih učiteljev, se tudi jaz spominjam svojih dijakov, ki jih je bilo po grobih izračunih do sedaj kakih 2500. Spomini so pretežno
Učitelji so imeli name med izobraževanjem velik vpliv. Večina je svoje delo opravljala brezhibno, za nekatere pa se je poznalo, da jim je poučevanje več kot posel in srečo sem imel, da je bilo takih kar precej. Zaenkrat opisujem tri, ki so name pustili izreden vtis, skoraj gotovo pa bom še katerega dodal. Marijan Skrbinšek
23. april 2007 Gimnazijska leta Srednješolska leta so vsakemu nekaj posebnega. V tem času postajamo odrasli, naše doživljanje okolice je še posebej intenzivno, doživljaji se nam zarišejo v spomin za vse življenje. Svoje opisujem iz več razlogov. Prvič zato, da bralci spoznajo, kako smo preživljali gimnazijska leta nekoč kot ena od generacij – 20. matura