Berem zadnjič na Radiu Odeon, da ostaja predsednica v Beli krajini kar dva dni. Pohvalno, ne spomnim se, da si je kdaj kak prejšnji predsednik vzel toliko časa. Verjamem, da so jo in bodo županji in župan temeljito seznanili z vsemi deficiti, ki jih pokrajina ima, od pomanjkljive energetske in prometne infrastrukture, ukinjanja obratov, šol, selitve izobražencev, praznjenja in zaraščanja podeželja naprej.

Pomanjkljiva infrastruktura

Vlaki vozijo danes po Beli krajini počasneje kot pred 110 leti ob prihodu železnice, pa tudi z večjimi zamudami. Pa je v osemdesetih zeleni vlak iz Črnomlja v Ljubljano potreboval samo dve uri. Cestne povezave so take, da potrebujemo iz Črnomlja do 31 km oddaljenega Novega mesta 35 minut, do 92 km oddaljene Ljubljane pa 1 uro 19 minut (vir Google Maps). Gospodarska zbornica toži, da je električno omrežje preobremenjeno in cokla v razvoju industrije. Plinskega omrežja nimamo, glede interneta pa, še vedno obstajajo območja, kjer celo signala ni, podatkovnega prenosa ni ali je omejen.

Primerjava Bela krajina . Prekmurje

Spomin mi sega v šestdeseta v gimnazijske čase, ko mi je moja ljuba profesorica geografije razlagala, da sta v Sloveniji najbolj nerazviti pokrajini Bela krajina in Prekmurje. No, slednje sem si imel priliko bolj temeljito ogledati šele v osemdesetih. Presenečeno sem ugotovil, da je Prekmurje v primeri z Belo krajino bistveno bolj razvito, sodeč že po stanovanjskih hišah, kakršnih takrat pri nas ni bilo. Ogromno ravnice, obdelana polja, poznala se je bližina Avstrije in v nekem trenutku se mi je zazdelo, da je Prekmurje središče sveta. Kasneje se je odprla še madžarska meja in dobili so avtocesto in železniško povezavo z Madžarsko.

Ob težavah in propadu Mure so bili Prekmurci dovolj glasni, da je bil sprejet celo Zakon o Prekmurju, s katerim je država posebej pomagala tej pokrajini. Tudi sicer so medijsko zelo zastopani. Za Belo krajino pa se zaradi poročanja o njej včasih vprašam, ali sploh živimo v isti državi.

Akademsko društvo

Prekmurci so že davno dali vedeti, da imajo svoje doktorje znanosti preštete in da ti zdušno lobirajo za pokrajino. Na spletu lahko najdemo njihovo Pomursko akademsko znanstveno unijo (PAZU). Sam pa se že nekaj časa sprašujem, kaj pa mi? Ali sploh vemo, koliko jih imamo? Kolikor sam vem, sta samo v zadnjih mesecih doktorirala vsaj dva, Ali so kako organizirani in ali se tudi po svojih močeh zavzemajo za deželo svojih korenin? Ali pa vsaj zaenkrat ostajajo samo v tem smislu neizkoriščen potencial…

Naučimo se kaj od Prekmurcev! Posebej še, ko se zavemo, da nam razen obljub nihče ne bo nič dal. Vse si moramo s slogo in pametjo izboriti sami.