Predgovor V. Petruna

Bivša sodelavka prof. Zvonka Šterbenc je leta 2009 v okviru projekta Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje napisala seminarsko nalogo z zgornjim naslovom. V njej opisuje dogodek, ki se je zgodil 19.junija 1942, ko so zaradi domnevnega izdajstva partizani Belokranjskega odreda odgnali družine Romov iz Kanižarice v opustelo kočevarsko vas Zagradec in jih tam pobili. Zvonka se je zelo potrudila, navedla vire, poiskala je tudi nekatere ljudi, ki so lahko pričali o dogodkih. Obstaja sicer nekaj pisnih virov o tem, se pa o dogodku še vedno pretežno molči, kot da se ni zgodil. Ni se mi zdelo prav, da Zvonkina seminarska naloga leži v predalu in vesel sem in ponosen, da mi je dovolila objavo tu. Sam mislim, da bi se kot zrel narod morali že zdavnaj soočiti tudi z najtemnejšimi platmi naše zgodovine. Imamo to srečo, da smo bili rojeni po teh viharnih, za nas prelomnih časih, zato mislim, da naša naloga ni, da bi obsojali, pomaga pa nam, če poskušamo razumeti tisti čas, odpuščati in se spraviti med seboj. Priporočam branje zgodovinarjev, mene je doslej najbolj prepričala knjiga Jožeta Pirjevca Partizani. In seveda predlagam pietetno postavitev obeležja Romom na kraju samem.