O Vinc

Končal gimnazijo v Črnomlju 1971, pričel honorarno poučevati na tej gimnaziji v šol.letu 1973/74, se v šol. letu 1976/77 zaposlil kot učitelj matematike, leta 1978 diplomiral iz pedagoške matematike pri dr. Niku Prijatelju s temo Galoisova teorija. Na gimnaziji in poklicni kovinarski šoli učil matematiko, fiziko, fizikalna merjenja, računalništvo ter informatiko, dokumentaristiko in arhivistiko. Dolgoletni mentor šahovskega, fotografskega, fizikalnega, računalniškega in astronomskega krožka. Absolvent 3. stopnje pedagoške fizike, v 90. letih član skupine za prenovo gimnazijske fizike, avtor programske opreme za merilno krmilni vmesnik pri pouku fizike, soavtor učbenikov za gimnazijo Fizika-Mehanika in Fizika-Elektrika. Mentor trinajstim raziskovalnim nalogam v okviru Gibanja Znanost mladini ter trem raziskovalnim nalogam v okviru Krkinih nagrad in številnim tekmovalcem iz logike, lingvistike, matematike, fizike, astronomije in računalništva. Mentor 2. spletne strani šole in prve strani o Beli krajini leta 1997, pobudnik in od 2007 do 2010 urednik spletnih učilnic Srednje šole Črnomelj. Pobudnik šolske Facebook strani. Vinogradnik, sadjar, čebelar, bloger. Več najdete na njegovi spletni strani.

Poboj Romov iz naselja Kanižarica

Predgovor V. Petruna

Bivša sodelavka prof. Zvonka Šterbenc je leta 2009 v okviru projekta Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje napisala seminarsko nalogo z zgornjim naslovom. V njej opisuje dogodek, ki se je zgodil 19.junija 1942, ko so zaradi domnevnega izdajstva partizani Belokranjskega odreda odgnali družine Romov iz Kanižarice v opustelo kočevarsko vas Zagradec in jih tam pobili. Zvonka se je zelo potrudila, navedla vire, poiskala je tudi nekatere ljudi, ki so lahko pričali o dogodkih. Obstaja sicer nekaj pisnih virov o tem, se pa o dogodku še vedno pretežno molči, kot da se ni zgodil. Ni se mi zdelo prav, da Zvonkina seminarska naloga leži v predalu in vesel sem in ponosen, da mi je dovolila objavo tu. Sam mislim, da bi se kot zrel narod morali že zdavnaj soočiti tudi z najtemnejšimi platmi naše zgodovine. Imamo to srečo, da smo bili rojeni po teh viharnih, za nas prelomnih časih, zato mislim, da naša naloga ni, da bi obsojali, pomaga pa nam, če poskušamo razumeti tisti čas, odpuščati in se spraviti med seboj. Priporočam branje zgodovinarjev, mene je doslej najbolj prepričala knjiga Jožeta Pirjevca Partizani. In seveda predlagam pietetno postavitev obeležja Romom na kraju samem.