šola

Programiranje, šola

Seniorji kodirajo

Nisem si mislil, da me bo tako dolgo spremljalo. Računalniško programiranje namreč. Jasno se spomnim začetkov v začetku sedemdesetih, bili so obupni. Računalnik v ljubljanskem računskem centru je bil sestavljen iz nekaj omar in imel operaterja, ki je vanj vstavljal luknjane kartice in izdajal pole perforiranega črtastega računalniškega papirja. Nam uporabnikom ni preostalo drugega, kot […]

Razno, šola

Primož in Tomaž

Srečal sem ju leta 1961 v tretjem razredu črnomaljske osnovne šole. Bil sem prišlek v to šolo, svoje nove sošolce v 3.a razredu pod poveljstvom Zdenke Roth sem z zanimanjem opazoval. In kmalu je prišlo do športnega dneva in pohoda do spomenika pri vranoviškem mostu. Tam smo imeli malico iz nahrbtnika in dvojčka sta svojo

Razno, šola

Učenje igraje?

V zadnjih pol stoletja, predvsem pa s pojavom hišnih računalnikov, se je razširilo prepričanje, da se je možno naučiti poljubne vsebine, predvsem računalniške, brez posebnega truda, tako rekoč igraje. Ne vem, od kod ta miselnost izvira, morda iz površnega opazovanja iger otrok, širili pa so jo tako mediji kot celo nekateri šolniki. Nekateri od njih

Matematika, Razno, šola

O neki vrsti verižnih ulomkov

Oglejmo si naslednje verižne ulomke                     itd. Najprej opazimo, da se ti verižni ulomki razlikujejo samo v števcih, zato najprej pomislimo, da so morda narejeni na enak način, po isti šabloni.  Vrednost ulomkov lahko tudi najprej uganemo, npr, tako, da izračunamo nekaj zaporednih približkov vsakega od

Geogebrine, Geometrija, Razno, šola

Stewartov izrek

Imejmo trikotnik ABC in na stranici poljubno točko   Zveznico označimo z . Med geometrijskimi izreki, ki se jih v srednji šoli običajno preskoči, je tudi Stewartov izrek  Izrek trdi naslednje:     Dokaz: Kota in sta suplementarna, označimo ju z in Ker je   zapišemo za levi in desni trikotnik cosinusov izrek     Preuredimo

Matematika, Razno, šola

Eulerjev produkt

Leonhard Euler je leta 1748 v 15.poglavju knjige Introductio in analysin infinitorum  (Uvod v analizo neskončnosti) pokazal, kako lahko produkt nekaterih faktorjev spremenimo v neskončno vrsto in obratno. Prehodimo del njegove poti. Začnimo z geometrijskimi vrstami, ki imajo začetni člen in količnik pri čemer je praštevilo. Vse te vrste so zaradi konvergentne. Spodaj je nekaj vrst

Scroll to Top