Imejmo trikotnik ABC in na stranici poljubno točko Zveznico označimo z . Med geometrijskimi izreki, ki se jih v srednji šoli običajno preskoči, je tudi Stewartov izrek Izrek trdi naslednje: Dokaz: Kota in sta suplementarna, označimo ju z in Ker je zapišemo za levi in desni trikotnik cosinusov izrek Preuredimo […]
Večino ljudi zanimajo naravni pojavi, kot so npr. mavrica, zarja in zora, slikoviti slapovi rek, ipd. Zdijo se jim zanimivi, zato jih poskušajo ovekovečiti s fotoaparatom ali kamero, da bi jih pokazali prijateljem in znacem. Koliko informacij pa ponuja fotografija? Gotovo je to odvisno od vsebine fotografije, seveda pa tudi od gledalca. Vzemimo na primer
Skoraj poljubna periodična funkcija se lahko izrazi kot neskončna vsota sinusov in cosinusov. Postopku pravimo razvoj funkcije v Fourierovo vrsto. Približek funkcije pa dobimo, če seštejemo samo nekaj prvih členov vrste. Na voljo imaš pet sinusnih napetosti, katerim lahko nastavljaš amplitudo in (krožno) frekcenco. Sestavi iz njih približka za: pravokotno napetost trikotno napetost.
V osemdesetih smo v okviru usmerjenega izobraževanja v fiziki jemali nihanje in valovanje kot nadaljevanje fizike iz osnovne šole. Pouk v prvem letniku je bil imenitno pripravljen, učbenik so predstavljali trije snopiči, izdan pa je bil tudi priročnik za učitelja, na šole je prišlo cel kup eksperimentalne opreme. Med to opremo sta bil tudi foliji
Izpeljava radialnega pospeška krožečega telesa sodi vsaj v srednji šoli med težje razumljivo snov, ki zahteva kar dobro tako matematično kot fizikalno podlago – od matematike elementarni vektorski račun, poznavanje limitnega procesa, radianov in formule za krožni lok, od fizike pa računanje s silami in formule pri kroženju. Razumevanje nam utegne olajšati naslednja animacija
Vsota nihanj z enakima amplitudama in podobnima frekvencama da utripanje. Opazimo ga lahko, če sklopimo nihali s podobnima nihajnima časoma ali če frekvenco enega kraka glasbenih vilic nekoliko spremenimo, pa tudi pri uglaševanju strun kitare ali kakega drugega glasbenega instrumenta.
Nikola Tesla je ta generator izumil leta 1882, leta 1888 pa ga je patentiral. Generator je osnova današnjega električnega omrežja, saj je za razliko od enosmernega toka omogočil prenos električne napetosti na velike razdalje. Za ta generator je značilno, da se zaradi vrtečega se magneta v vsaki od treh tuljav inducira sinusna napetost, le napetosti
Iz teorije vrst vemo, da lahko vsako zvezno in odsekoma odvedljivo funkcijo zapišemo s Fourierovo vrsto, v kateri nastopajo kosinusi in sinusi mnogokratnikov osnovne frekvence. Če je funkcija soda, zadoščajo sami kosinusi, če liha, pa sinusi. Izkoristimo to v fiziki za generacijo pravokotne napetosti – poglejmo, koliko se ji približamo, če dodamo po en člen
