Scientia potentia est.

Znana limita in njena uporaba

Objavljeno 26. marca, 2017 , Vinc

V srednji šoli se četrtošolci srečajo z limito

$\lim_{x\to 0}{\frac{\sin{x}}{x}}=1.$

Dokaz najdejo v svojem učbeniku. Med primeri uporabe te limite pa pogosto umanjkata naslednja:

plošćina kroga

Imejmo krog s središčem $T$ in polmerom $r$ , po Arhimedovo mu včrtajmo n-kotnik. Le-ta je iz $n$ skladnih enakokokrakih trikotnikov , njegova ploščina torej znaša

$S_n=nr^2\sin{\frac{\pi}{n}}\cos{\frac{\pi}{n}}=\frac{nr^2\sin{\frac{2\pi}{n}}}{2}.$

Če večamo n, gre ploščina n-kotnika proti ploščini kroga, zato je ploščina kroga S enaka

$S=\lim_{n\to \infty}{S_n}=\frac{r^2}{2}\lim_{n\to\infty}{\frac{nr^2\sin{\frac{2\pi}{n}}}{2}}= \frac{2\pi r^2}{2}\lim_{n\to\infty}{\frac{\sin{\frac{2\pi}{n}}}{\frac{2\pi}{n}}}$

Uvedimo $u=\frac{2\pi}{n}$ in opazimo, da ko gre $n\to \infty$ , gre $u\to 0,$ pa lahko pišemo

$S= \pi r^2\lim_{u\to 0}{\frac{\sin{u}}{u}}=\pi r^2.$

Dokazali smo torej obrazec za ploščino kroga.

Izračun Ludolfovega Števila

Uporabimo večkrat obrazec za sinus dvojnega kota, pa dobimo produkt n faktorjev

$\sin{x}=2\sin{\frac{x}{2}}\cos{\frac{x}{2}}=$

$=2^2\cos{\frac{x}{2}}\sin{\frac{x}{4}}\cos{\frac{x}{4}}=\dots$

$\dots=2^n\sin{\frac{x}{2^n}}\cos{\frac{x}{2}}\cos{\frac{x}{2^2}}\dots\cos{\frac{x}{2^n}}.$

Delimo zgornjo enačbo z x, pa dobimo

$\frac{\sin{x}}{x}=\frac{2^n}{x}\sin{\frac{x}{2^n}}\cos{\frac{x}{2}}\cos{\frac{x}{2^2}}\dots\cos{\frac{x}{2^n}}$

ali

$\frac{\sin{x}}{x}=\frac{\sin{\frac{x}{2^n}}}{\frac{x}{2^n}}\cos{\frac{x}{2}}\cos{\frac{x}{2^2}}\dots\cos{\frac{x}{2^n}}$

V prvem faktorju na desni prepoznamo nastavek znane limite in ko gre $n\to\infty ,$ gre ta faktor proti 1, dobimo pa produkt neskončnih cosinusov:

$\frac{\sin{x}}{x}=\cos{\frac{x}{2}}\cos{\frac{x}{2^2}}\cos{\frac{x}{2^3}}\dots$

Na spletu najdemo,da je ta obrazec prvi našel slavni L.Euler. A če vanj vstavimo $x=\frac{\pi}{2},$ dobimo

$\frac{2}{\pi}=\frac{\sqrt{2}}{2}\cdot \frac{\sqrt{2+\sqrt{2}}}{2}\cdot\frac{\sqrt{2+\sqrt{2+\sqrt{2}}}}{2}\dots$

Ta izraz pa je objavil Francois Viète leta 1593, torej več kot stoletje prej. Gre tudi za prvi primer zapisa neskončnega produkta sploh.