Proti koncu svoje učiteljske kariere so se med mojimi dijaki množično pojavili mobilni telefoni, uvoženi iz Koreje in nato iz Kitajske, taki z zaslonom na dotik. Občasno sem jih malo za šalo, malo za res vprašal: “Kaj boste pa vi prodajali Kitajcem, s čim boste sodelovali v blagovni menjavi?” “Z metliško črnino,” so odgovorili kot iz topa. A potem smo pričeli malo računati…in račun se nam nekako ni izšel.
Precej let kasneje pa sem zaslutil, da bi tudi Belokranjci morda lahko imeli tekmovalnega konja. Za računalniško grafiko sem sicer slišal že prej, to področje se je, morda ravno zaradi računalniških iger, tako razvilo, da danes nastajajo z njo celi filmi, da o risankah ne pišem. Vsi se spomnimo T-Rexa v dežju iz Jurskega parka, v celoti ustvarjenega z računalniško animacijo in vključenega med igrani del filma. A prvi, ki je o njen razmišljal v zvezi z Belo Krajino in njeno srednjo šolo, ki je bil najbrž Zvonko Ivanušič, ki je takrat ravnateljeval. Poiskal je uveljavljene domače strokovnjake iz tega področja, uvedel v šolo krožek in si prizadeval, da bi šola dobila ustrezen program s to tematiko. Program so nekoliko nesrečno poimenovali igričarstvo ali ustvarjanje iger (iz angleške besede gaming), v bistvu pa gre za bistveno širšo vsebino, uporabno v vseh predstavitvah, kjer je potrebna grafična ponazoritev. Usluge računalniške grafike potrebujejo pravzaprav vsi, ki kaj predstavljajo ali prodajajo. Odobritve s strani šolskega ministrstva še ni, krožek pa še vedno deluje.
Pred kratkim sem izkoristil možnost sodelovanja na delavnici računalniške grafike, ki jo je vodil uveljavljeni strokovnjak Dušan Vukčevič v podjetniškem inkubatorju. Najprej je predstavil nekaj svojih izdelkov, narejenih samostojno ali v sodelovanju s kolegi preko luže. Gre za realistične, dovršene izdelke, ki bi jih nepoznavalec zlahka zamenjal s fotografijo, podroben pogled pa pokaže, da je v njihovem izgledu precej več. Nato smo spoznali enega od orodij za tako ustvarjanje, program Blender. Gre za obsežen in zelo zmogljiv program, začetnik se prav lahko izgubi med številnimi možnostmi, ki jih ponuja, njegovi izdelki pa prav lahko osupnejo. Uspelo nam je spoznati njegove osnovne lastnosti in izvesti celo nekaj animacij.
Začetnikom priporočam učenje uporabe tega programa tudi s pomočjo programov UI. V recimo ChatGPT ali DeepSeek podrobno opišemo, kaj bi radi naredili, pa lahko od njiju izvemo potrebno zaporedje ukazov. Uspeh je bolj gotov, če jim omenimo tudi verzijo Blenderja, ki ga uporabljamo.
Stvaritve Dušana Vukčeviča si lahko ogledate tu, njegovo predavanje o fotorealističnih animacijah pa tu.
Za konec bonbonček: orodje za izdelavo 3D prestavitev in animacij Blender je, kot večina najboljših stvari v življenju, čisto brezplačno. Staknete ga lahko s strani Blender.org. V tem oziru se pridružuje „must have and must know” programski opremi, ki bi jo vsaj mladi morali poznati: LaTeX, Geogebra in Python.