Leonhard Euler je leta 1748 v 15.poglavju knjige Introductio in analysin infinitorum (Uvod v analizo neskončnosti) pokazal, kako lahko produkt nekaterih faktorjev spremenimo v neskončno vrsto in obratno. Prehodimo del njegove poti.
Začnimo z geometrijskimi vrstami, ki imajo začetni člen
in količnik
pri čemer je
praštevilo. Vse te vrste so zaradi
konvergentne. Spodaj je nekaj vrst z najmanjšim
:
![]()
![]()
![]()
![]()
Pomnožimo najprej prvi dve vrsti vsak člen z vsakim in sproti urejajmo po velikosti
![]()
Primnožimo zraven še tretjo
![]()
pa četrto
![]()
Opazimo, da na desni strani dobivamo prve člene harmonične vrste. Če nadaljujemo z množenjem geometrijskih vrst s količnikom
, pri čemer so
vsa različna praštevila, dobivamo na levi strani produkt, na desni pa vsoto
![Rendered by QuickLaTeX.com \[\prod_{p}{\frac{1}{1-\frac{1}{p_i}}}=\sum_{k=1}^{\infty}{\frac{1}{k}}.\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-67744dae402ecc31a0fccf4a8c53a70f_l3.png)
La levi strani je t.i. Eulerjev produkt, produkt neskončno faktorjev, kjer so
vsa zaporedna praštevila.Na desni strani pa dobimo harmonično vrsto, ki je ravno Riemannova funkcija
za
, torej
![]()
Torej
![]()
Oba izraza, vsota in produkt, seveda divergirata.
Po zgornjem zgledu lahko množimo še druge geometrijske vrste, ki imajo količnike
pri čemer je
praštevilo, in dobivamo vsote
![]()
Pri tem je
Za
imamo ravno zgornji primer. Za npr.
pa imamo vrste
![]()
![]()
itd.
Produkt vseh takih vrst za
nam analogno zgornjemu da
![Rendered by QuickLaTeX.com \[\prod_{p}{\frac{1}{1-\frac{1}{{p_i}^2}}}=\sum_{k=1}^{\infty}{\frac{1}{k^2}}.\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-1686186546be5a714b1999565667dc4e_l3.png)
Na desni strani pa se tokrat pojavi Riemannova funkcija ![]()
![Rendered by QuickLaTeX.com \[\zeta(2)=1+\frac{1}{2^2}+\frac{1}{3^2}+\frac{1}{4^2}+\frac{1}{5^2}+\dots=\sum_{k=1}^\infty{\frac{1}{k^2}}.\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-0f50f4c3611793e070815b7f5ec12fa6_l3.png)
Vrsta je konvergentna, seštel jo je L.Euler, ko je rešil slavni Baselski problem, njena vsota znaša
![Rendered by QuickLaTeX.com \[\sum_{k=1}^\infty{\frac{1}{k^2}}_=\frac{\pi^2}{6}.\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-1325ecf423eb766daa737378f1c28c69_l3.png)
Za nadaljne
dobimo še druge Rimannnove funkcije
s splošnim predpisom
![Rendered by QuickLaTeX.com \[\zeta(n)=1+\frac{1}{2^n}+\frac{1}{3^n}+\frac{1}{4^n}+\frac{1}{5^n}+\dots=\sum_{k=1}^\infty{\frac{1}{k^n}}.\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-bc3a968565d5f9a70c5557c1f9b16898_l3.png)
Vse tako dobljene vrste za
konvergirajo, a “lepo” vsoto imajo samo tiste s sodim
.
Lotimo se sedaj dveh nalog, povezanih z Eulerjevim produktom.
Kolikšna je verjetnost, da pri nakljucnem izboru med naravnimi števili izberemo praštevilo?
Rešitev: Verjetnost, da je izbrano število deljivo z 2, je
da s 3,
da je deljivo s
, torej
Označimo iskani dogodek z
, z
pa dogodek, da je izbrano število deljivo s
. Nasprotni dogodek
je potem dogodek, da izbrano število ni deljivo s
, njegova verjetnost pa je
![]()
Opazimo, da je dogodek
sestavljen, natančneje neskončni produkt dogodkov
![]()
ki so med seboj vsi neodvisni. Zato je verjetnost dogodka
enaka
![]()
Dobili smo Eulerjev produkt, torej je
![]()
V imenovalcu se je pojavila harmonična vrsta, ki divergira, zato je iskana verjetnost ![]()
Med naravnimi števili dve naključno izberemo. Kolikšna je verjetnost, da sta tuji?
Rešitev:Naj bo
dogodek, da sta izbrani števili tuji. Verjetnost, da je prvo število deljivo s praštevilom
, je
in enako tudi vetjetnost, da je drugo. Verjetnost, da sta obe števili deljivi s
je torej (saj sta dogodka neodvisna)
da nista deljivi s
pa
Števili sta tuji, če nista deljivi hkrati z nobenim od praštevil, zato imamo
![]()
Posplošitev naloge na več števil pa je prepuščena bralcu.