Einstein

Razno

PTR v srednji šoli(10)

povečanje mase Zadnjič smo ugotovili, da so dogodki, kot jih izmerita postajenačelnik in sprevodnik, štiri razsežni vektorji v prostoru-času. Če upoštevamo, da se koordinati y in z, ki sta prečni na gibanje vlaka, ne spreminjata, zadošča, da pišemo samo dvorazsežne vektorje, torej          in         Tudi druge količine nastopajo v PTR v […]

Fizika, Matematika

PTR v srednji šoli(9)

Lorenzove transformacije lahko zapišemo v kompaktnejši matrični obliki:     V njej nastopa Lorenzova matrika     Prvo koordinato v levem vektorju enačbe (1) dobimo tako, da skalarno pomnožimo 1. vrstico matrike z desnim vektorjem in podobno tudi 2. koordinato. Pred matriko je relativistični faktor. Opazimo, da se s svetlobno hitrostjo c pomnoženi čas v

Matematika, Razno

PTR v srednji šoli(4)

NOVE TRANSFORMACIJE Srečamo se torej s čisto matematičnim problemom – iščemo  linearno transformacijo, ki prevede točko v točko tako, da  velja zveza     Ker je transformacija linearna,  jo iščemo v obliki     pri čemer so A, B,C in D konstante, ki jih je treba določiti. Vstavimo zato te transformacije v zgornjo enačbo, pa

Razno

PTR v srednji šoli(3)

Oba inercialna sistema so povezovale Galilejeve transformacije, a te smo v zadnjem poglavju razglasi za neveljavne. Potrebujemo torej nove transformacije. Vprašamo se, ali je kaj, kar opišeta enako oba,  sprevodnik in postajenačelnik.  Odgovor nam spet prinese naslednji miselni poskus: Mislimo si, da se vlak s sprevodnikom približuje postajenačelniku. Koordinatna sistema obeh imata vzporedne osi, vlak

Fizika

PTR v srednji šoli (2)

Morda ste uganili, kaj je bilo treba prečrtati – Galilejeve transformacije. Na prvi pogled je nenavadno, da ne veljajo enačbe, ki so se do takrat izkazale za dobro preizkušene. A vendar imamo sedaj razmere, ki so posebne – zelo velike hitrosti. Hitrosti, ki niso majhne v primeri s hitrostjo svetlobe.  Galilejeve transformacije dobro veljajo pri

Fizika

PTR v srednji šoli

Posebna teorija relativnosti v srednji šoli -uvod Za nadaljevanja uporabljajte spodnjo navigacijo med stranmi! Imel sem veliko srečo, sam sem to teorijo, ki jo je Albert Einstein objavil leta 1905 in za katero je takrat veljalo, da jo razume samo peščica ljudi,  v šolskem letu 1970/71 kot dijak  Gimnazije Črnomelj slišal kar dvakrat. Matematik Marjan

Scroll to Top