[google-map-v3 width=”650″ height=”700″ zoom=”15″ maptype=”SATELLITE” mapalign=”center” latitude=”0″ longitude=”0″ addresscontent=”Črnomelj” showmarker=”false” animation=”DROP” maptypecontrol=”true” pancontrol=”true” zoomcontrol=”true” scalecontrol=”true” streetviewcontrol=”true” bubbleautopan=”false” showbike=”true” showtraffic=”true” showpanoramio=”false”]
Zadnjič smo izpeljali Lorenzove transformacije, sedaj pa si oglejmo nekaj zanimiviih posledic. Prva je skrčenje dolžine, druga pa podaljšanje časa. Skrčenje (kontrakcija) dolžine Imejmo v sprevodnikovem opazovalnem sistemu palico, položeno v smeri osi . Definirajmo najprej lastno dolžino palice kot dolžino palice v sistemu, glede na katerega le-ta miruje. Ko torej sprevodnik izmeri njeno dolžino,
NOVE TRANSFORMACIJE Srečamo se torej s čisto matematičnim problemom – iščemo linearno transformacijo, ki prevede točko v točko tako, da velja zveza Ker je transformacija linearna, jo iščemo v obliki pri čemer so A, B,C in D konstante, ki jih je treba določiti. Vstavimo zato te transformacije v zgornjo enačbo, pa
Oba inercialna sistema so povezovale Galilejeve transformacije, a te smo v zadnjem poglavju razglasi za neveljavne. Potrebujemo torej nove transformacije. Vprašamo se, ali je kaj, kar opišeta enako oba, sprevodnik in postajenačelnik. Odgovor nam spet prinese naslednji miselni poskus: Mislimo si, da se vlak s sprevodnikom približuje postajenačelniku. Koordinatna sistema obeh imata vzporedne osi, vlak
Zahvaljujoč Johnu Baezu in njegovemu Azimuthu, ki me je navdušil, in sinu Juriju, ki mi je omogočil, preizkušam to imenitno orodje. Poskusimo, kako tu dela LaTeX z zapisom kakšnih formul. Prva naj bo matematična eπi+1=0,eπi+1=0, ki jo je našel L.Euler in na čudovit način veže transcendentni števili in , imaginarno enoto ter enoti
