Izmed vseh matematičnih nalog iz svojih gimnazijskih časov mi je v spominu najdlje ostala naslednja:
V gradu straši, a ne vsako noč. Zagotovo straši, če prejšnjo noč ni strašilo. Če pa je prejšnjo noč strašilo, je enako verjetno, da to noč straši, kot da ne straši. V noči od srede na četrtek je strašilo. Kolika je verjetnost, da bo strašilo v noči od nedelje na ponedeljek?
Nalogo je v šestdesetih letih objavil France Križanič v tretjem od svojih slavnih učbenikov za matematiko v gimnaziji Aritmetika, algebra in analiza, nekoliko spremenjeno pa jo najdemo tudi v njegovih kasnejših učbenikih. Naloga sodi med markovske verige, poglavju iz verjetnostnega računa, ki se imenuje po ruskem matematiku Andreju Andrejeviču Markovu. Poglavje ni našlo svojega prostora v gimnazijskih učbenikih ne prej ne kasneje. Zakaj ne prej, je še razumljivo, saj si je Križanič prizadeval posodobiti gimnazijsko matematiko in mu je to tudi uspelo. Kasneje pa je v gimnazijsko ladjo vkrcalo preveč potnikov in v skrbi, da jim ne bi bilo kaj pretežko, so vrgli proč večino njegovih posodobitev.
Zaporedju poskusov, ko se vsakič zgodi natanko eden od nezružljivih dogodkov
![]()
in je verjetnost
, da se bo v naslednjem poskusu zgodil
, odvisna samo od dogodka
iz tekočega poskusa in od
, pravimo veriga Markova ali markovska veriga. Posamezne verjetnosti
zapišemo v kvadratni prehodni matriki
![Rendered by QuickLaTeX.com \[P=\left[\begin{matrix} p_{11},&p_{12},&\dots&p_{1n}\\ p_{21},&p_{22},&\dots&p_{2n}\\ \vdots&\vdots&\ddots&\vdots\\ p_{n1},&p_{n2},&\dots&p_{nn}\\ \end{matrix}\right]\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-32015cc5e917d424aaef52c676e71f29_l3.png)
Vsota verjetnosti v vsaki vrstici marike
je
![]()
saj se eden od dogodkov
gotovo zgodi.
Vrnimo se k reševanju naše naloge:
z
označimo “straši”, z
pa “ne straši”. Potem elementi naše prehodne matrike pomenijo naslednje:
– verjetnost, da naslednjo noč straši, če je prejšnjo strašilo,
– verjetnost, da naslednjo noč ne straši, če je prejšnjo strašilo,
– verjetnost, da naslednjo noč straši, prejšnjo ni strašilo,
– verjetnost, da naslednjo noč ne straši, če prejšnjo ni strašilo.
Iz teksta naloge preberemo naslednjo prehodno matriko
![]()
Kaj pa po dveh nočeh? Označimo z
– verjetnost, da naslednjo noč straši, če je pred dvema strašilo,
– verjetnost, da naslednjo noč ne straši, če je pred dvema strašilo,
– verjetnost, da naslednjo noč straši, pred dvema ni strašilo,
– verjetnost, da naslednjo noč ne straši, če pred dvema ni strašilo.
Dogodek, da to noč straši, če je pred dvema strašilo, se lahko zgodi takole: straši vse tri noči zapored ali pa straši – ne straši – straši. Dogodki so med seboj neodvisni, produkti pa nezdružljivi. Zato lahko zapišemo:
![]()
Po podobnem premisleku dobimo še tri enačbe:
![]()
![]()
![]()
V zadnjih enačbah prepoznamo elemente kvadrata prehodne matrike
. Če torej označimo s
prehodno matriko po dveh korakih (nočeh), je
![]()
Brez težav posplošimo na prehodno matriko za n korakov. Uganili ste
![]()
Preostane še, da preštejete , koliko je noči, izračunate ustrezno prehodno matriko, v njej pogledate pravi element in mi sporočite rezultat.
Po štirih dneh imamo
Torej
Po par tednih pa verjetnost strašenja krene proti
0,66666666666666666666666666666666666 …
Bravo Andrej, čisto prav…čestitam tudi za LaTeX…