Kristal grafita
Kristal grafita ustvari v TikZu naslednja koda:
V programu TikZ (v Ubuntuju tudi KTikZ ali QtikZ) se da z nekaj malega kode ustvariti lepo grafiko. Tako nam recimo koda: ustvari naslednjo grafiko:
Sestavek sem napisal z namenom, da bo morda pomagal novopečenemu učitelju v začetnih korakih na poklicni poti, morda pa tudi zainteresiranim, ki jih ta problematika zanima. Čeprav sem v gimnaziji poučeval tudi druge predmete, sem večino svojega časa posvetil ravno matematiki. To delo je težko, zdi se mi težje od poučevanja drugih predmetov, ima pa
Leonhard Euler je leta 1748 v 15.poglavju knjige Introductio in analysin infinitorum (Uvod v analizo neskončnosti) pokazal, kako lahko produkt nekaterih faktorjev spremenimo v neskončno vrsto in obratno. Prehodimo del njegove poti. Začnimo z geometrijskimi vrstami, ki imajo začetni člen in količnik pri čemer je praštevilo. Vse te vrste so zaradi konvergentne. Spodaj je nekaj vrst
V. Petruna, feb. 2012 (skeč ob informativnem dnevu šole) NAPOVEDOVALKA (recimo ji Anja, počasi in resno): Prekinjamo dnevnik z novico o izrednih dogodkih v Srednji šoli Črnomelj. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je na danes zjutraj tej šoli izbruhnil strašen virus. Nobenega od četrtošolcev ni v šolo, situacija je dramatična, zato kličemo našo dopisnico
V srednji šoli se četrtošolci srečajo z limito Dokaz najdejo v svojem učbeniku. Med primeri uporabe te limite pa pogosto umanjkata naslednja: plošćina kroga Imejmo krog s središčem in polmerom , po Arhimedovo mu včrtajmo n-kotnik. Le-ta je iz skladnih enakokokrakih trikotnikov , njegova ploščina torej znaša Če večamo n, gre
Med nenavadno snovjo, ki smo jih pri matematiki spoznavali pri prof. Marijanu Skrbinšku v 2. letniku črnomaljske gimnazije leta 1968, je bila tudi Lagrangeova identiteta vektorjev. Takole se glasi Identiteto smo dokazali po srednješolsko tako, da smo vektorje zapisali v ortonormirani bazi. Dosti pisanja, a tudi dobrodošla vaja. Leva stran je enaka