Poljubno gibanje lahko simuliramo tako, da upoštevamo naslednje korake:
- izberemo majhen časovni interval dt,
- podamo komponente krajevnega vektorja telesa na začetku gibanja in komponente njegove hitrosti takrat,
- zapišemo za telo 2. Newtonov zakon po komponentah in iz izrazimo komponenti pospeška,
- uporabimo definicjo pospeška in iz nje izračunamo novi komponenti hitrosti,
- uporabimo definicijo hitrosti in iz nje določimo komponenti nove lege telesa
- narišemo novo lego,
- pravkar izračunani lego in hitrost proglasimo za stari, nato pa ponavljamo korake 3-7.
Tako simulacijo lahko izvedemo samo s kalkulatorjem, točke rišemo npr. na mmilimetrski papir (če ga še prodajajo). Lahko pa seveda uporabimo preglednico ali še boljše, programski jezik. Zadnje čase je naših šolah v modi Python, sorazmerno lahko je preiti nanj, čr ste se prej ukvarjali s Pascalom in Delphijem. Spodnji program je napisan v VisualPythonu, različici, ki je posebej primerna za grafične prikaze.
Rezultat, ki ga dobimo, je premikajoč se satelit na spodnji sličici:
In takoj se ponujajo modifikacije programa – satelit, ki pušča za sabo sled, preverjanje Keplerjevih zakonov, dvojna zvezda, zvezdna kopica, trk kopic….Zanimivo vprašanje, na katerega lahko prv hitro odgovorimo, je postavil Ivan Kuščer: kakšen bi bil tir satelita, če bi privlačna sila med telesi nekoliko odstopala od Newtonovega gravitacijskega zakona, npr.
Prav tako lahko npr. napišete igro, v kateri z raketo in omejeno količino goriva pristajate na Zemlji ali Luni in ste ves čas v nevarnosti, da če vam goriva zmanjka, postanete umetni satelit….