Poglejmo še, kako je v PTR z delom in energijo. Najprej ugotovimo, da 2. Newtonov zakon v obliki
![]()
ne velja, saj masa telesa ni stalna, temveč odvisna od hitrosti. Zapisati ga moramo takole
![]()
pri čemer je
![]()
gibalna količina telesa. Delo, ki ga opravi ta sila, je torej enako
![]()
Pozabavajmo se najprej z nedeločeni integralom – integrandu poiščimo primitivno funkcijo. Integrala se najprej lotimo “per partes”
![Rendered by QuickLaTeX.com \[\int{vdG}=vG-\int{Gdv}=vG-m_o\int{\frac{vdv}{\sqrt{1-\frac{v^2}{c^2}}}},\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-bc241c0de54f0ef483fd923c29db4f01_l3.png)
nato pa uvedemo novo spremenljivko
![]()
Dobimo, da je zadnji integral enak
![Rendered by QuickLaTeX.com \[m_o\int{\frac{vdv}{\sqrt{1-\frac{v^2}{c^2}}}}=-m_oc^2\sqrt{1-\frac{v^2}{c^2}},\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-1c97c004143ff3013958a52e33846abe_l3.png)
kar skupaj da iskano funkcijo
![Rendered by QuickLaTeX.com \[\int{vdG}=\frac{m_ov^2}{\sqrt{1-\frac{v^2}{c^2}}}+m_oc^2\sqrt{1-\frac{v^2}{c^2}}=\frac{m_o(v^2+c^2-v^2)}{\sqrt{1-\frac{v^2}{c^2}})}=mc^2.\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-93d6a26f72d88b963af918ff8733a01e_l3.png)
Delo je torej enako spremembi zgornje funkcije
![]()
Iz fizike pa poznamo izrek o mehanski energiji: Delo je enako spremembi mehanske energije telesa. Zato prepoznamo v zgornji funkciji energijo telesa:
![]()
Telo, ki miruje, ima torej mirovno ali lastno energijo
![]()
Enačba (1) je najbrž najslavnejša fizikalna enačba. O njej poje celo pesem J. Menarta:
Oda od, balada balad, E=mc².
Enačba (2) pa daje odgovor na pomembno vprašanje: Kaj je masa? V obrazcu vidimo, da je masa energija, deljena s kvadratom konstante, torej (zelo zgoščena) energija.
Polno energijo delca W definiramo kot vsoto njegove lastne in kinetične energije, torej
![]()
Od tod dobimo za kinetično energijo naslednji izraz
![]()
Pri tem je seveda
relativistični faktor, omenjen v prejšnjih poglavjih.j
