Na evropskem in svetovnem prvenstvu v nogometu so reprezentance razvrščene v skupine po 4 in odigrajo med seboj vsaka z vsemi, torej vsaka 3 tekme, skupaj 6 tekem. Za zmago dobi ekipa 3 točke, za neodločen rezultat eno, ob porazu pa ostane brez točk. Ekipi, ki v skupini zbereta največ točk, se uvrstita v nadaljnje […]
Matematik želi prikazati matematično grafiko na zaslonu, po možnosti na spletni strani in -še bolj zaželjeno – po možnosti dinamično. Na začetku je te prikaze sprogramiral sam. Nato pa je bila v preteklih desetletjih razvita vrsta orodij, od tistih za prikaz grafov do orodij za modeliranje, ki se uporabljajo namensko npr. v strojništvu, gradbeništvu. Programiranje
Pred dobrima dvema letoma sem v tem blogu objavil prispevka o matematičnem modelu plenilec – plen, s katerim sem se prvič srečal leta 1981 ob nakupu slavne Mavrice – prvega osebnega računalnika ZX Spectrum, ki se je priključil kar na TV, namesto spominske enote pa je uporabljal kasetofon (za nevedneže – priprava, ki je shranjevala
Včasih sem se zabaval s konstruiranjem grafičnih dokazov Pitagorovega izreka v Geogebri. Večino dokazov sem objavil v tem blogu, tu in tam pa najdem na disku še kakšnega. Prav zanimiva se mi zdita spodnja dva: in tudi tale
Po Fourierju lahko vsako periodično funkcijo zapišemo kot vsoto ali vrsto drugih periodičnih funkcij. Animavija kaže, kako pravokoten signal lahko kot vsoto sinusov tem bolj natančno, čim več členov vsota vsebuje. Premikaj drsnik.
Skoraj poljubna periodična funkcija se lahko izrazi kot neskončna vsota sinusov in cosinusov. Postopku pravimo razvoj funkcije v Fourierovo vrsto. Približek funkcije pa dobimo, če seštejemo samo nekaj prvih členov vrste. Na voljo imaš pet sinusnih napetosti, katerim lahko nastavljaš amplitudo in (krožno) frekcenco. Sestavi iz njih približka za: pravokotno napetost trikotno napetost.
…prebral knjigo knjigo Muhammada Yunusa Novemu kapitalizmu nasproti – socialno podjetništvo za svet brez revščine….osupljivo….gotovo se kdo spomni, mož je bankir, pred časom je pričel dajati mikroposojila (nekaj 10 dolarjev) svojim sodržavljankam v Bangladešu samo na stisk roke, tako da so lahko s svojim delom prestopile prag revščine (1dolar/dan). Namesto, da bi propadel, je večino
Vgnezdeni radikali (ang. Nested radical) so v algebri radikali (koreni), ki sami vsebujejo radikale (korene). Primeri so npr. ki nastopa v petkotniku, itd. Radikalu, ki ni vgnezden, recimo enostaven radikal . Zanima nas, kdaj lahko vgnezdeni radikal spremenimo v enostavnega. Pokaži npr. na dva načina, da je Namig: Dijaki
