Sestavimo tokrat nihanji pravokotno, torej
in
. Za obe nihanji smo izbrali enako amplitudo a, krožni frekvenci
sta različni, pa je fazna razlika med obema nihanjema.
- Naj bo za začetek
in
. Enačbi nam dasta
ali
kar je enačba simetrale lihih kvadrantov – v našem primeru je to daljica, ki leži na tej simetrali.
- Če je
in
, dobimo daljico na simetrali sodih kvadrantov.
- Če je in je
ali (pokaži!)
To je krožnica s središčem v izhodišču koordinatnega sistema in polmerom a.
- pri ostalih faznih zamikih dobimo elipso.
- Pri drugih frevencah pa dobimo sklenjene krivulje le, je razmerje frekvanc racionalno ptevilo, npr, 1:2, 2:3, 3:4, itd. Te krivulje se imenujejo Lissajousove krivulje in poljubno si lahko ogledate na spodnjem prikazu. Krivuljo brišete s CTRL -F, nova pa se nariše, ko premikate drsnik t.