Sestavimo tokrat nihanji pravokotno, torej
![]()
in
![]()
. Za obe nihanji smo izbrali enako amplitudo a, krožni frekvenci
![]()
sta različni,
pa je fazna razlika med obema nihanjema.
- Naj bo za začetek
![Rendered by QuickLaTeX.com \[\omega_1=\omega_2=1\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-f9028189d1d90d9b77c935768e56d406_l3.png)
in
![Rendered by QuickLaTeX.com \[\varphi =0\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-1cd5f4332856adfb50b331c0d406d235_l3.png)
. Enačbi nam dasta
![]()
ali
![]()
kar je enačba simetrale lihih kvadrantov – v našem primeru je to daljica, ki leži na tej simetrali.
- Če je
![Rendered by QuickLaTeX.com \[\omega_1=\omega_2=1\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-f9028189d1d90d9b77c935768e56d406_l3.png)
in
![Rendered by QuickLaTeX.com \[\varphi =180^o\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-739133a7eb8ccf3ce83599fbfd7dd5da_l3.png)
, dobimo daljico na simetrali sodih kvadrantov.
- Če je
in
je
![]()
ali (pokaži!)
![]()
To je krožnica s središčem v izhodišču koordinatnega sistema in polmerom a.
- pri ostalih faznih zamikih dobimo elipso.
- Pri drugih frevencah pa dobimo sklenjene krivulje le, je razmerje frekvanc racionalno ptevilo, npr, 1:2, 2:3, 3:4, itd. Te krivulje se imenujejo Lissajousove krivulje in poljubno si lahko ogledate na spodnjem prikazu. Krivuljo brišete s CTRL -F, nova pa se nariše, ko premikate drsnik t.