V poplavi diametralno nasprotnih informacij o interventnem zakomu po medijih sem za lastno odločanje vpregel umetno pamet, da mi pomaga predstaviti dobrobiti in slabosti zakona. Rezultat delim z vami, poglejte, kako ji je uspelo.

To je precej pomemben zakon, ker ne posega samo v davke, ampak tudi v pokojninski sistem, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in položaj samostojnih podjetnikov.

Moja osnovna ocena je naslednja: zakon vsebuje nekaj gospodarsko smiselnih in za posameznike koristnih ukrepov, vendar odpira resna vprašanja glede financiranja javnih sistemov in porazdelitve koristi med prebivalstvom.

Poglejva ga brez političnega navijanja, z vidika posameznika, gospodarstva in države.

1. Kaj zakon prinaša?

Najpomembnejši predlagani ukrepi so naslednji:

Področje	Predvidena sprememba
Osnovna živila	Znižanje DDV z 9,5 % na 5 %
Energenti	Možnost začasnega znižanja DDV z 22 % na 9,5 %
Socialni prispevki	Uvedba zgornje meje osnove pri 7.500 € mesečno
Normirani s. p.	Ugodnejša davčna obravnava
Najemnine	Znižanje obdavčitve z 25 % na 15 %, za določene najeme mladim na 5 %
Pokojnine	Možnost prejemanja celotne pokojnine ob nadaljnjem delu
Dolgotrajna oskrba	Ukinitev prispevka od pokojnin in nekaterih drugih dohodkov
Zdravstvo	Več možnosti za delo javnih zdravstvenih delavcev pri drugih izvajalcih
Kratkotrajni najemi	Odlog uporabe nekaterih omejitev oddajanja turistom

Vir: 24ur.com+2

2. Prednosti zakona

A. Nižji DDV na hrano in energijo

To je ukrep, ki bi lahko koristil najširšemu krogu prebivalstva.

• Nižji DDV na osnovna živila bi lahko zmanjšal stroške gospodinjstev.
• Nižji DDV na elektriko in ogrevanje bi razbremenil gospodinjstva in podjetja.
• Nižji stroški hrane in energije bi bili posebej dobrodošli za upokojence in družine z nižjimi prihodki.

Toda obstaja pomembna omejitev: ni zagotovljeno, da bodo trgovci celotno znižanje DDV prenesli na kupce. Del koristi lahko ostane v njihovih maržah.

B. Razvojna kapica pri socialnih prispevkih

Najvišja mesečna osnova za obračun prispevkov bi bila 7.500 evrov.

Prednosti:

• Slovenija bi lahko postala privlačnejša za visoko usposobljene strokovnjake.
• Zmanjšalo bi se davčno breme najvišje plačanih zaposlenih.
• Podjetja bi lažje privabljala določene strokovnjake iz tujine.
• Povečala bi se motivacija za opravljanje bolje plačanih in odgovornejših del.

To je lahko pomembno zlasti pri zaposlovanju vrhunskih strokovnjakov v tehnoloških in razvojnih podjetjih.

C. Ugodnejša obdavčitev normiranih s. p.

Ugodnejša davčna obravnava bi lahko:

• zmanjšala stroške poslovanja malih podjetnikov;
• spodbudila podjetniško dejavnost;
• zmanjšala administrativne obremenitve;
• olajšala začetek samostojne dejavnosti.

To je lahko koristno za obrtnike, svetovalce, manjše storitvene dejavnosti in druge samostojne podjetnike.

D. Delo ob hkratnem prejemanju polne pokojnine

Upokojenec, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino in nadaljuje delo, bi lahko prejemal celotno pokojnino.

Prednosti:

• Izkušeni delavci bi lahko ostali aktivni.
• Podjetja bi lažje ohranila usposobljene zaposlene.
• Država bi pridobila dodatno delovno aktivno prebivalstvo.
• Upokojenci bi imeli možnost dodatnega zaslužka.

To je lahko posebej koristno v poklicih, kjer primanjkuje izkušenih ljudi.

E. Spremembe v zdravstvu

Zakon omogoča več možnosti za delo zdravstvenih delavcev iz javnih zavodov tudi pri drugih izvajalcih.

Možna korist je večja izkoriščenost razpoložljivega zdravstvenega kadra in posledično krajše čakalne dobe.

F. Ugodnejša obdavčitev najemnin

Znižanje davka z 25 na 15 odstotkov oziroma v določenih primerih na 5 odstotkov bi lahko spodbudilo oddajanje stanovanj v dolgoročni najem.

To bi lahko povečalo ponudbo stanovanj za mlade in družine.

Vir: Siol+2

3. Slabosti in tveganja zakona

Tu se začne bistveno zahtevnejši del presoje.

A. Velik izpad javnofinančnih prihodkov

To je po moji presoji najresnejša slabost.

Ocene finančnih posledic se precej razlikujejo:

Ocenjeni letni oziroma kratkoročni javnofinančni učinki

647 mio €

Ocena Ministrstva za finance za leto 2027

1,2 mrd €

Ocena Fiskalnega sveta za neposredno poslabšanje salda v letu 2027

Vir: primerjava ocen, objavljena 2. novembra 2026.

Forbes Slovenija

Zakaj je to problem?

Država mora še vedno financirati:

• pokojnine;
• zdravstvo;
• dolgotrajno oskrbo;
• šolstvo;
• socialne transferje;
• infrastrukturo in druge javne storitve.

Če se prihodki zmanjšajo, morajo slediti vsaj nekatere od naslednjih možnosti:

1. Zmanjšanje javnih izdatkov.
2. Uvedba drugih davkov ali prispevkov.
3. Dodatno zadolževanje države.
4. Povečanje gospodarske aktivnosti, ki ustvari nove davčne prihodke.

Zagovorniki zakona računajo predvsem na četrto možnost. Toda Fiskalni svet ocenjuje, da dodatna gospodarska rast izpada ne bi v celoti nadomestila niti v desetih letih.

Forbes Slovenija

B. Koristi niso enakomerno razdeljene

Razvojna kapica je posebej ugodna za ljudi z zelo visokimi dohodki.

Za zaposlenega s 3.000 evri bruto plače se zaradi te kapice ne spremeni nič. Za nekoga s 10.000 evri bruto plače pa se prispevki obračunavajo le do 7.500 evrov osnove.

To pomeni, da največ pridobijo najbolje plačani.

Zato se pojavlja vprašanje socialne pravičnosti: ali je prav, da se solidarnostni sistem razbremeni predvsem pri tistih, ki imajo največje dohodke?

C. Tveganje za pokojninski sistem

Če se zmanjšajo prispevki v pokojninsko blagajno, mora razliko nekdo pokriti.

Poleg tega lahko možnost polne pokojnine ob nadaljevanju dela poveča odhodke pokojninske blagajne.

Drugo tveganje je določba o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, če delodajalec ne pristane na nadaljevanje zaposlitve.

To lahko poslabša položaj starejših delavcev na trgu dela.

D. Tveganje za dolgotrajno oskrbo

Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin pomeni manj denarja v blagajni dolgotrajne oskrbe.

Upokojenec bi sicer prihranil nekaj denarja, vendar bi sistem imel manj prihodkov.

To je posebej občutljivo, saj bo zaradi staranja prebivalstva potreba po dolgotrajni oskrbi v prihodnjih letih naraščala.

E. Tveganje za javno zdravstvo

Možnost dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih ima dve plati.

Pozitivna stran: zdravnik lahko opravi več storitev, kar lahko skrajša čakalne dobe.

Negativna stran: če zdravniki svoj čas preusmerijo v zasebni sektor, lahko javni zavodi izgubijo kadre in zmogljivosti.

Tako lahko dobimo več zdravstvenih storitev kot celoto, vendar slabšo dostopnost za bolnike, ki so odvisni od javnega zdravstva.

F. Nižji davki ne zagotavljajo nižjih cen

Znižanje DDV na živila je privlačen ukrep, vendar ni zagotovila, da se bodo cene dejansko znižale za celotno razliko.

Podobno velja za nižjo obdavčitev najemnin: lastnik lahko obdrži davčni prihranek, ne da bi znižal najemnino.

Vir: dnevnik.si+1

4. Kdo bi pridobil in kdo bi lahko izgubil?

To je po mojem eden najpomembnejših načinov za razumevanje zakona.

Skupina prebivalstva	Možna posledica
Upokojenci	Nižji prispevek za dolgotrajno oskrbo, možnost dodatnega zaslužka
Zaposleni s povprečnimi plačami	Nekaj koristi zaradi nižjega DDV, brez koristi od razvojne kapice
Zaposleni z zelo visokimi plačami	Znatno nižji socialni prispevki
Mali podjetniki	Ugodnejša davčna obravnava
Lastniki nepremičnin	Nižja obdavčitev najemnin
Mladi najemniki	Potencialno več dolgoročnih najemov
Bolniki	Možnost več storitev, pa tudi tveganje za slabšo dostopnost javnega zdravstva
Uporabniki dolgotrajne oskrbe	Tveganje za slabše financiranje sistema

Pomembno je poudariti, da zadnji učinki niso avtomatični. Odvisni so od tega, kako bi država nadomestila izpad prihodkov in kako bi se posamezni ukrepi izvajali.

5. Moja strokovna ocena zakona

Zakon bi ocenil po štirih merilih:

Merilo	Moja ocena
Razbremenitev gospodarstva	Pretežno pozitivno
Kratkoročna korist za gospodinjstva	Pozitivno, vendar omejeno
Socialna pravičnost	Problematično
Dolgoročna vzdržnost javnih financ	Resno tveganje

Največji problem vidim v tem, da zakon združuje veliko različnih ukrepov, ki bi jih bilo smiselno obravnavati ločeno.

Na primer:

• Znižanje DDV na osnovna živila je lahko dobra socialna in gospodarska poteza.
• Razvojna kapica je lahko koristna za konkurenčnost pri zaposlovanju vrhunskih strokovnjakov, vendar bi potrebovala prepričljivo finančno utemeljitev.
• Spodbujanje dela upokojencev je smiselno, vendar ne na račun njihove zaposlitvene varnosti.
• Spremembe v zdravstvu bi morale imeti jasne varovalke za javno zdravstveno mrežo.

Moja glavna pripomba: zakon daje precej konkretne davčne ugodnosti, medtem ko so pričakovane dolgoročne gospodarske koristi negotove, nadomestni viri financiranja pa niso dovolj jasno opredeljeni.

To je bistveno vprašanje, ne glede na politično pripadnost predlagateljev ali nasprotnikov.

6. Kaj bi bilo treba posebej premisliti pred referendumom?

Referendum bo 6. decembra 2026.

PisRS

Po mojem bi si moral vsak volivec zastaviti tri vprašanja:

1. Ali sem pripravljen sprejeti zmanjšanje javnofinančnih prihodkov v zameno za nižje davke in prispevke?
2. Ali verjamem, da bo gospodarska rast nadomestila dovolj velik del izpada?
3. Ali so predvidene koristi vredne tveganja za financiranje zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe?

7. Končni sklep

Ne bi zavrnil vseh ukrepov tega zakona. Nekateri so smiselni in bi jih bilo vredno uveljaviti.

Toda nasprotujem načelu, da se z enim obsežnim zakonom hkrati spreminja toliko pomembnih družbenih sistemov, ne da bi bili vsi finančni in socialni učinki dovolj prepričljivo pojasnjeni.

Menim, da bi bila boljša rešitev razdelitev zakona na več samostojnih zakonov:

• davčna razbremenitev gospodarstva;
• pomoč gospodinjstvom pri stroških življenja;
• reforma pokojninskega sistema;
• reforma zdravstva;
• financiranje dolgotrajne oskrbe.

Tako bi lahko vsako rešitev presojali posebej in se izognili položaju, ko mora volivec sprejeti ali zavrniti celoten paket.

Za referendum je to zelo pomembno: glas za zakon ne pomeni samo podpore nižjemu DDV, ampak tudi podporo vsem drugim spremembam, ki jih vsebuje.

Predlagam še eno zanimivo nadaljevanje: lahko pripravim ekonomsko simulacijo, koliko bi od zakona dejansko pridobili oziroma izgubili štirje različni ljudje: upokojenec s povprečno pokojnino, zaposleni s povprečno plačo, zaposleni z 10.000 evri bruto plače in samostojni podjetnik.

To bi pokazalo, komu zakon resnično pomaga in komu predvsem prinaša tveganja.

Pripraviva številčno primerjavo. Zanimalo naju bo predvsem, koliko evrov bi posameznik pridobil na mesec in na leto, ne samo kaj zakon obljublja.

Uporabil bom štiri značilne primere:

1. Upokojenec s 1.000 € pokojnine.
2. Zaposleni s 2.500 € bruto plače.
3. Zaposleni z 10.000 € bruto plače.
4. Samostojni podjetnik oziroma normiranec.

Pomembna opomba: spodnji izračuni so orientacijska simulacija, ne uradni obračuni FURS. Ločil bom neposredni finančni prihranek od koristi, ki so odvisne od prihodnjega ravnanja države, trgovcev in delodajalcev.

1. Upokojenec s 1.000 € pokojnine

Predpostavimo, da prejema 1.000 € mesečne pokojnine in ne opravlja dodatnega dela.

Postavka	Zdaj	Po zakonu
Pokojnina	1.000 €	1.000 €
Prispevek za dolgotrajno oskrbo (1 %)	10 €	0 €
Prihranek		10 €/mesec

Neposredna korist 120 € na leto.

Vendar je treba upoštevati, da bo imel sistem dolgotrajne oskrbe zaradi tega manj prihodkov. To ne pomeni avtomatičnega zmanjšanja pravic upokojenca, pomeni pa dodatno vprašanje, kako bo država financirala sistem.

2. Zaposleni s 2.500 € bruto plače

Predpostavimo, da je zaposlen za polni delovni čas in nima posebnih davčnih olajšav.

Ker je njegova plača nižja od razvojne kapice 7.500 €, se mu prispevki zaradi tega ukrepa ne spremenijo.

Postavka	Zdaj	Po zakonu
Bruto plača	2.500 €	2.500 €
Prihranek pri prispevkih	0 €	0 €
Korist od nižjega DDV	odvisna od nakupov	odvisna od nakupov

Predpostavimo, da gospodinjstvo vsak mesec kupi za 250 € živil, ki bi bila vključena v nižjo davčno stopnjo.

Če bi trgovci celotno znižanje DDV prenesli na kupce:

• sedanja cena: 250 €;
• nova cena: približno 239,73 €;
• mesečni prihranek: 10,27 €;
• letni prihranek: približno 123 €.

Možna korist Približno 123 € letno.

To je ilustracija, ne zagotovljen prihranek. Odvisen je od strukture nakupov in prenosa davčnega znižanja v cene.

3. Zaposleni z 10.000 € bruto plače

Tu se pokaže največja neposredna razlika.

Razvojna kapica pomeni, da se prispevki obračunavajo samo od 7.500 €, čeprav je plača 10.000 €.

Razlika je 2.500 €.

Za ilustracijo uporabimo skupno stopnjo prispevkov zaposlenega 23,1 % in delodajalca 17,1 %.

Mesečni učinek razvojne kapice

Prihranek zaposlenega pri prispevkih

577,50 €

Prihranek delodajalca pri prispevkih

427,50 €

Skupaj manj prispevkov: 1.005 € mesečno oziroma 12.060 € letno.

Toda pozor! Prihranek zaposlenega pri prispevkih ni enak povečanju njegove neto plače, ker se zaradi nižjih prispevkov poveča osnova za dohodnino.

Če za ponazoritev uporabimo mejno dohodninsko stopnjo 39–50 %, bi bila neposredna korist zaposlenega približno:

• 289–352 € več neto na mesec;
• 3.470–4.230 € več neto na leto.

Dejanski znesek je odvisen od letne dohodninske osnove in olajšav.

To je zelo pomembna razlika: zaposleni z 10.000 € bruto plače bi lahko dobil več tisoč evrov dodatnega neto dohodka na leto, zaposleni z 2.500 € bruto plače pa od razvojne kapice ne bi dobil ničesar.

Podatki o stopnjah in omejitvi osnove:

Vir: SIMIČ & PARTNERJI d.o.o.+2

4. Samostojni podjetnik, normiranec

Predpostavimo:

• polni s. p.;
• 80.000 € letnih prihodkov;
• brez zaposlenih;
• izpolnjuje pogoje za normirani sistem.

Po predvideni ureditvi bi se mu priznalo 80 % normiranih odhodkov, ker prihodki ne presegajo 100.000 €.

Postavka	Letno
Prihodki	80.000 €
Normirani odhodki (80 %)	64.000 €
Davčna osnova	16.000 €
Davek (20 %)	3.200 €

To pomeni 266,67 € davka mesečno v povprečju, brez prispevkov za socialno varnost.

Vendar je pomembna razlika: to je izračun po predlaganem sistemu, ne izračun prihranka glede na sedanjo ureditev. Za dejansko primerjavo bi morali poznati še njegovo dosedanjo davčno obravnavo, zavarovalno osnovo in upravičenost do normiranosti.

Posebna ugodnost je predvidena tudi za samozaposlene z zelo nizkimi prihodki, pri katerih bi se lahko znižala osnova za prispevke.

Vir: MojSP+1

5. Skupna primerjava štirih oseb

Kdo pridobi največ?

Upokojenec

120 €/leto

Ob predpostavki pokojnine 1.000 €.

Zaposleni, 2.500 € bruto

123 €/leto

Ob predpostavki 250 € mesečnega nakupa zajetih živil in polnega prenosa DDV.

Zaposleni, 10.000 € bruto

3.470–4.230 €

Ocenjena letna korist zaposlenega zaradi razvojne kapice, predpostavljena mejna dohodninska stopnja 39–50 %.

Normirani s. p.

3.200 € davka

Izračun po predvideni novi ureditvi, ne prihranek. Pri 80.000 € letnih prihodkov.

6. Kaj nam povedo te številke?

Vidimo tri pomembne stvari.

Prvič: razvojna kapica je izrazito usmerjena v ljudi z visokimi dohodki. Pri plači 2.500 € ni koristi, pri plači 10.000 € pa je lahko korist več tisoč evrov letno.

Drugič: upokojenci dobijo razmeroma majhno neposredno razbremenitev. Pri pokojnini 1.000 € je to 10 € mesečno.

Tretjič: korist za podjetnike je odvisna od njihovega prometa, davčnega statusa in prispevkov. Vsem podjetnikom zakon ne prinaša enakega učinka.

7. Še najpomembnejše vprašanje: kdo plača razliko?

Po oceni Fiskalnega sveta bi neposredno poslabšanje javnofinančnega salda v letu 2027 lahko znašalo približno 1,2 milijarde evrov. Gospodarska rast bi po njihovih simulacijah v povprečju nadomestila približno četrtino tega zneska kratkoročno in polovico po desetih letih.

Fiskalni svet

Ministrstvo za finance pa uporablja drugačno, dinamično oceno, po kateri znaša učinek približno 647 milijonov evrov letno.

Vir: Portal GOV.SI

Razlika med ocenama je pomembna in je ne smemo prikriti.

Moj zaključek: zakon prinaša največ neposrednih koristi visoko plačanim zaposlenim in nekaterim podjetnikom. Za povprečnega zaposlenega in upokojenca so neposredne koristi precej skromnejše. Glavno odprto vprašanje ostaja dolgoročno financiranje javnih sistemov.

Referendum je predviden 6. decembra 2026, zakon pa do takrat še ne velja.

Vir: dvk-rs.si+1

Če bi želeli iti še korak globlje, bi bilo zelo zanimivo narediti simulacijo za celotno Slovenijo: koliko bi država izgubila pri prispevkih, koliko bi pridobili zaposleni, koliko podjetniki in koliko bi morali dodatno zagotoviti za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. To bi bil pravi preizkus ekonomske vzdržnosti zakona.

Koliko bi interventni zakon stal Slovenijo kot celoto?

Zdaj poglejva najpomembnejši del: ne samo posameznikovega prihranka, ampak račun države. Pri tem moramo ločiti tri stvari:

• koliko manj denarja bi država in javne blagajne prejele;
• koliko bi se zaradi večje gospodarske aktivnosti vrnilo v blagajne;
• kdo bi moral pokriti preostalo razliko.

Za osnovo uporabimo najnovejši dve pomembni oceni, objavljeni novembra 2026.

1. Dve zelo različni oceni stroškov

Ministrstvo za finance

647 mio €

Ocenjeni letni učinek po dinamični metodi.

Ministrstvo upošteva pričakovane odzive gospodarstva, potrošnjo in investicije.

Portal GOV.SI

+1

Fiskalni svet

1,2 mrd €

Neposredno poslabšanje javnofinančnega salda v letu 2027.

Vključeni so tudi začasni ukrepi, zato to ni trajni letni strošek.

Fiskalni svet

553 mio €

Razlika med obema ocenama.

Zakaj tako velika razlika?

Ministrstvo uporablja dinamični izračun, ki predvideva, da bodo nižji davki in prispevki spodbudili gospodarstvo, povečali potrošnjo in investicije ter ustvarili dodatne prihodke.

Fiskalni svet pa opozarja, da so takšni povratni učinki negotovi in da jih ni mogoče vnaprej obravnavati kot zagotovljen denar.

Pomembno: ne gre za dve meritvi iste stvari z enakimi predpostavkami. Zato razlike ne smemo preprosto razglasiti za napako ene ali druge institucije.

2. Kaj se zgodi z izpadom skozi čas?

Fiskalni svet ocenjuje, da bi gospodarska rast postopoma nadomestila del začetnega izpada.Povrnitev začetnega javnofinančnega izpada

Povprečna ocena povratnih učinkov gospodarske aktivnosti po Fiskalnem svetu.

Razširi grafikon

	Povrnjen delež
Kratkoročno	25 %
Po 10 letih	50 %

Če uporabimo 1,2 milijarde evrov kot začetno osnovo, dobimo naslednjo ilustracijo:

Obdobje	Povrnjen znesek	Nepovrnjena razlika
Začetno	0 €	1.200 mio €
Kratkoročno	300 mio €	900 mio €
Po 10 letih	600 mio €	600 mio €

To je poenostavljen prikaz povprečnih učinkov, ne napoved dejanskega primanjkljaja. Fiskalni svet opozarja, da so dolgoročni rezultati deloma odvisni tudi od prilagajanja državnih izdatkov.

Fiskalni svet

3. Kdo bo moral pokriti manjkajoči denar?

Tu pridemo do bistva celotne razprave.

Ministrstvo za finance je 2. novembra pojasnilo, da naj bi državni proračun pokril približno 369 milijonov evrov izpada pokojninske blagajne ter tudi manjši izpad zdravstvene blagajne. Predvidena je tudi optimizacija javnega sektorja in zamikanje nekaterih investicij.

Portal GOV.SI

Fiskalni svet pa je 4. novembra opozoril na dodatno težavo: proračunski načrti že predvidevajo približno 700 milijonov evrov ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja, ki niso dovolj jasno opredeljeni. Ob uveljavitvi zakona bi bilo treba po njegovi oceni za dosego načrtovanega fiskalnega cilja zagotoviti približno 1,35 milijarde evrov ukrepov.

Fiskalni svet

Država ima v osnovi štiri možnosti:

Možnost	Kdo občuti posledice
Zmanjšanje javnih izdatkov	Uporabniki javnih storitev
Dodatni davki	Davkoplačevalci
Zadolževanje	Prihodnji davkoplačevalci
Višja gospodarska rast	Koristi širša družba, če se napovedi uresničijo

Največja nevarnost je kombinacija prvih treh možnosti.

4. Trije možni scenariji za Slovenijo

To so moji analitični scenariji, ne uradne napovedi.

Optimistični scenarij

Gospodarstvo se močno odzove na davčne razbremenitve.

• Podjetja več investirajo.
• Zaposlovanje se poveča.
• Produktivnost in plače rastejo.
• Davčni prihodki se delno povrnejo.
• Država uspe financirati javne sisteme brez večjih posegov.

Rezultat: zakon spodbuja razvoj in poveča konkurenčnost.Srednji scenarij

Gospodarska rast se nekoliko poveča, vendar ne dovolj.

• Del davčnih prihodkov se povrne.
• Država mora omejiti nekatere izdatke.
• Nekatere investicije se zamaknejo.
• Javni dolg se poveča ali pa se uvedejo dodatni prihodki.

Rezultat: posamezniki pridobijo, vendar del stroškov nosijo uporabniki javnih storitev in prihodnje generacije.Pesimistični scenarij

Gospodarski odziv je šibek.

• Davčne razbremenitve ne povzročijo dovolj novih investicij.
• Prihodki javnih blagajn se zmanjšajo.
• Primanjkljaj in zadolževanje se povečata.
• Sledijo varčevalni ukrepi ali novi davki.
• Financiranje zdravstva in dolgotrajne oskrbe postane zahtevnejše.

Rezultat: kratkoročne koristi se lahko spremenijo v dolgoročno javnofinančno breme.

5. Kaj bi to pomenilo za prihodnje generacije?

To je vprašanje, ki ga v politični razpravi pogosto premalo poudarjamo.

Slovenija ima tri velike dolgoročne izzive:

1. Staranje prebivalstva in vedno več upokojencev.
2. Naraščajoče potrebe po zdravstvenih storitvah.
3. Naraščajoče potrebe po dolgotrajni oskrbi.

Vsi trije pomenijo večje javne izdatke v prihodnjih desetletjih.

Če država danes zmanjša prispevke, ne da bi zagotovila trajen nadomestni vir, se lahko breme prenese na mlajše generacije.

Po drugi strani pa bi bila gospodarska rast, če bi jo zakon res spodbudil, tudi v interesu mladih. Več produktivnosti, boljše plače in več delovnih mest bi lahko dolgoročno olajšali financiranje vseh javnih sistemov.

Prav zato je treba presojati obe strani, ne samo izpad prihodkov.

6. Moja končna presoja: ali je zakon ekonomsko vzdržen?

Če bi moral oceniti zakon kot ekonomist, bi ga razdelil na dva dela.

Ukrep	Moja presoja
Razbremenitev dela in podjetništva	Smiselna
Nižji DDV na osnovna živila	Smiselna
Spodbujanje zaposlovanja upokojencev	Smiselno
Razvojna kapica 7.500 €	Potrebna dodatna utemeljitev
Spremembe financiranja dolgotrajne oskrbe	Problematične brez nadomestnega vira
Spremembe v zdravstvu	Potrebne varovalke za javno zdravstvo
Celoten finančni paket	Premalo prepričljivo dolgoročno pokrit

Moje najpomembnejše merilo je naslednje:

Nižji davki so lahko zelo dobra gospodarska politika, če ustvarijo dovolj dodatne gospodarske vrednosti, da se ohranijo kakovostne javne storitve.

Toda nižji davki sami po sebi še ne ustvarijo večje produktivnosti. Za to so potrebni tudi:

• tehnološke investicije;
• boljše izobraževanje;
• raziskave in razvoj;
• učinkovitejša javna uprava;
• konkurenčnejše gospodarstvo.

Zakon bi bil po mojem bistveno prepričljivejši, če bi vseboval tudi natančen večletni načrt financiranja pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.

Moja ocena v enem stavku

Gospodarska usmeritev nekaterih ukrepov je dobra, vendar je finančna konstrukcija celotnega paketa premalo zanesljiva, da bi lahko brez zadržkov govorili o dolgoročno vzdržnem razvojnem modelu.

Za nadaljnje preverjanje sta najpomembnejša izvirna dokumenta:

• Analiza Fiskalnega sveta o finančnih učinkih zakona .
• Uradno pojasnilo Ministrstva za finance z dne 6. novembra 2026 .

Ta dva dokumenta je vredno primerjati, ker predstavljata različni metodologiji in različne predpostavke.

Še ena misel: pri takšnem referendumu se ne bi smeli vprašati samo, ali želimo nižje davke. Pravo vprašanje je, kakšno Slovenijo želimo čez deset ali dvajset let: z nižjimi davki in enako kakovostnimi javnimi storitvami ali z nižjimi davki, pri katerih bo treba nekatere javne storitve dodatno plačevati iz lastnega žepa.

Toliko je o tem zbrala moja umetna pamet. Meni se je pomagala odločiti, če se je pa tudi vam, pa ne vem.