Andrej je zastavil naslednjo nalogo: Koliko je osnovna perioda funkcije za katero velja ? Rešitev: V zgornjo zvezo vstavimo najprej pa pridelamo zvezo: Tako nadaljujemo, pa dobimo še Zaslutimo, da smo na pol poti in tudi, kolikšn bo rezultat. Nadaljujemo: […]
Moj prijatelj in študijski kolega Anton Berce v članku Naravni številski sistem razširi pojem faktorsko na negativna števila, razloži naravni številski sistem in uvede relativne binomske formule. Avtor piše o članku naslednje: “V recenzijo Obzorniku sem ga prvič poslal jeseni 2004, potem pa pilil po pripombah recenzentov do pomladi 2005. Pozno poleti pa mi je
Izračunaj vsoto neskončne vrste: Eden od možnih načinov reševanja je lahko naslednji: Kaže, da na desni strani manjka prvi člen, torej . Zato bomo raje sešteli vrsto Zapišimo člene te vrste v tabeli takole Sedaj pa ni več težko, saj imamo v stolpcih geometrijske vrste…in to z enakim količnikom…:-)
Ena s popravnega izpita Vprašanje: Kako imenujemo trikotnik, ki ima dve stranici enaki? Odgovor: Dvostranični!
Med urejanjem (beri brisanjem) dokumentov po disku sem med množico razne solate, ki jo mora izpolniti današnji učitelj, našel tudi tale intervju. Ne spomnim se več, kdo je avtor vprašanj (morda se bo pa javil?), a celoten intervju bi utegnil biti dobra informacija, namenjena predvsem dijakom in staršem, morda pa celo učiteljem. Zato sem sklenil,
Matematik želi prikazati matematično grafiko na zaslonu, po možnosti na spletni strani in -še bolj zaželjeno – po možnosti dinamično. Na začetku je te prikaze sprogramiral sam. Nato pa je bila v preteklih desetletjih razvita vrsta orodij, od tistih za prikaz grafov do orodij za modeliranje, ki se uporabljajo namensko npr. v strojništvu, gradbeništvu. Programiranje
Poišči bijektivno preslikavo, ki preslika zaprti interval v odprti interval . No pa dajmo s pomočjo pokojnega Cantorja: 0 in 1 je treba preslikat nekam noter v interval. Po kosih definirajmo f(x): če x=0; f(x)=1/2 in sedaj neskončno ulomkov oblike 1/n premaknemo za dve mesti v neskončnost: če x=1/n; f(x)=1/(n+2) pri čemer je n €
Razdalja točke od premice v ravnini je poglavje, ki je iz slovenskih učbenikov izginilo pred nekako tridesetimi leti. Pred tem ga najdemo v Križaničevih učbenikih z izpeljavo, ki se mi ne zdi najbolj posrečena. Morda bi bilo bolje ravnati takole: Primerjajmo najprej obliko enačbe premice skozi točki in ter njeno implicitno obliko .
