povečanje mase
Zadnjič smo ugotovili, da so dogodki, kot jih izmerita postajenačelnik in sprevodnik, štiri razsežni vektorji v prostoru-času. Če upoštevamo, da se koordinati y in z, ki sta prečni na gibanje vlaka, ne spreminjata, zadošča, da pišemo samo dvorazsežne vektorje, torej
![]()
![]()
Tudi druge količine nastopajo v PTR v parih. Hitrost, kot jo izmeri postajenačelnik, je npr. odvod dogodka po času, torej
![]()
![]()
Ravno tako zapišemo gibalno količino v obeh sistemih
![]()
![]()
Vemo že, da dogodka tudi gibalni količini, ki ju izmerita sprevodnik in postajenačelnik, vežeta Lorentzovi transformaciji
![]()
Opazujmo telo, ki se pelje v vlaku in miruje glede na sprevodnika, tako da on izmeri lastno maso telesa
![]()
Njegova gibalna količina je za postajenačelnika
![]()
za sprevodnika pa
![]()
Vstavimo to v Lorentzove transformacije, pa dobimo
![]()
Prva vrstica nam da
![]()
druga pa
![]()
Upoštevajmo v obeh relacijah, da je
![]()
pa dobimo obakrat
![Rendered by QuickLaTeX.com \[m=\frac{m_o}{\sqrt{1-\beta^2}}=\frac{m_o}{\sqrt{1-\frac{v^2}{c^2}}}.\]](https://vincenc.petruna.com/wp-content/ql-cache/quicklatex.com-351950e2a1bc49f65f5f160eddbfd518_l3.png)
Masa delca se torej poveča za vse opazovalce, ki ne mirujejo glede nanjo. Povečanje je skladno z relativističnim faktorjem, svetlobni hitrosti bi ustrezala naskončna masa delca. Posledica tega je, da delec, ki mirovno maso ima, ne more doseči svetlobne hitrosti.
Tako se lahko s svetlobno hitrostjo lahko gibljejo samo delci brez mirovne mase, npr. fotoni. Vendar se delci z mirovno maso, kot so npr. elektroni ali protoni, lahko, če imajo dovolj energije (npr. v pospeševalnikih) tej hitrostil zelo približajo.