V poljubno verzijo Pythona dodamo katero od grafičnih knjižnic. Prav preprosta je graphic.py . Namestimo jo na disk tako, da postane Pythonu vidna, preberemo še navodila na začetku knjižnice in lahko začnemo s programiranjem grafike. Tako recimo koda from math import * from graphics import * def delay(m): for i in range(1000*m): continue def main(): […]
Lorenzove transformacije lahko zapišemo v kompaktnejši matrični obliki: V njej nastopa Lorenzova matrika Prvo koordinato v levem vektorju enačbe (1) dobimo tako, da skalarno pomnožimo 1. vrstico matrike z desnim vektorjem in podobno tudi 2. koordinato. Pred matriko je relativistični faktor. Opazimo, da se s svetlobno hitrostjo c pomnoženi čas v
NOVE TRANSFORMACIJE Srečamo se torej s čisto matematičnim problemom – iščemo linearno transformacijo, ki prevede točko v točko tako, da velja zveza Ker je transformacija linearna, jo iščemo v obliki pri čemer so A, B,C in D konstante, ki jih je treba določiti. Vstavimo zato te transformacije v zgornjo enačbo, pa
Oba inercialna sistema so povezovale Galilejeve transformacije, a te smo v zadnjem poglavju razglasi za neveljavne. Potrebujemo torej nove transformacije. Vprašamo se, ali je kaj, kar opišeta enako oba, sprevodnik in postajenačelnik. Odgovor nam spet prinese naslednji miselni poskus: Mislimo si, da se vlak s sprevodnikom približuje postajenačelniku. Koordinatna sistema obeh imata vzporedne osi, vlak
Morda ste uganili, kaj je bilo treba prečrtati – Galilejeve transformacije. Na prvi pogled je nenavadno, da ne veljajo enačbe, ki so se do takrat izkazale za dobro preizkušene. A vendar imamo sedaj razmere, ki so posebne – zelo velike hitrosti. Hitrosti, ki niso majhne v primeri s hitrostjo svetlobe. Galilejeve transformacije dobro veljajo pri
Vsota nihanj z enakima amplitudama in podobnima frekvencama da utripanje. Opazimo ga lahko, če sklopimo nihali s podobnima nihajnima časoma ali če frekvenco enega kraka glasbenih vilic nekoliko spremenimo, pa tudi pri uglaševanju strun kitare ali kakega drugega glasbenega instrumenta.
Nikola Tesla je ta generator izumil leta 1882, leta 1888 pa ga je patentiral. Generator je osnova današnjega električnega omrežja, saj je za razliko od enosmernega toka omogočil prenos električne napetosti na velike razdalje. Za ta generator je značilno, da se zaradi vrtečega se magneta v vsaki od treh tuljav inducira sinusna napetost, le napetosti
Poljubno gibanje lahko simuliramo tako, da upoštevamo naslednje korake: izberemo majhen časovni interval dt, podamo komponente krajevnega vektorja telesa na začetku gibanja in komponente njegove hitrosti takrat, zapišemo za telo 2. Newtonov zakon po komponentah in iz izrazimo komponenti pospeška, uporabimo definicjo pospeška in iz nje izračunamo novi komponenti hitrosti, uporabimo definicijo hitrosti in iz
