Zadnjič smo izpeljali izraz kinetično energijo v PTR, dobili smo
$$W_k=m_oc^2(\gamma-1).$$
Pri majhnih hitrostih mora ta formula preiti v običajno formulo za kinetično energijo, katero poznamo že iz osnovne šole. Poglejmo, kako.
$$W_k=m_oc^2(\gamma-1)=m_oc^2\left(\frac{1}{\sqrt{1-\frac{v^2}{c^2}}}-1\right)=m_oc^2\left(\left(1-\frac{v^2}{c^2}\right)^{-\frac{1}{2}}-1\right)$$
Koren razvijemo v binomsko vrsto. Kako? Spomnimo se na binomski izrek, ki pove, kako izračunamo potenco dvočlenika
$$(a+b)^n={n \choose 0} a^nb^0+{n \choose 1} a^{n-1}b^1+{n \choose 2} a^{n-2}b^2+\dots {n \choose n} a^ob^n$$
V prejšnjih primerih je bil $n$ naravno število in izraz na desni veččlenik. Tokrat pa imamo v eksponentu $-1/2$ , zato bo členov neskončno – binomska vrsta. A potrebujemo le nekaj členov. Izračunajmo nekaj začetnih binomskih simbolov (spomnimo se tudi na njihove lastnosti)
$${-\frac{1}{2} \choose 0}=1,~~{-\frac{1}{2} \choose 1}=-\frac{1}{2},~~{-\frac{1}{2} \choose 2}=\frac{-\frac{1}{2}\left( -\frac{3}{2}\right)}{1\cdot 2}=\frac{3}{8},\dots$$
Sestavimo torej v zgornjem izrazu vrsto
$$W_k=m_oc^2(\gamma-1)=m_oc^2\left(1+\frac{1v^2}{2c^2}+\frac{3v^4}{8c^4}+\dots -1\right)$$
Matematik je svoje delo opravil, sedaj pa nastopi fizik. Ker je
$$v<<c,$$
lahko v napisani vrsti vse člene od vključno tretjega naprej zanemarimo, saj so premajhni, da bi kaj bistvenega prispevali. Prvi in zadnji člen v oklepaju se še odštejeta, tako da ostane samo drugi. Dobimo torej
$$W_k=\frac{m_ov^2}{2},$$
kar smo tudi pričakovali.