Včasih sem se zabaval s konstruiranjem grafičnih dokazov Pitagorovega izreka v Geogebri. Večino dokazov sem objavil v tem blogu, tu in tam pa najdem na disku še kakšnega. Prav zanimiva se mi zdita spodnja dva:
in tudi tale
Včasih sem se zabaval s konstruiranjem grafičnih dokazov Pitagorovega izreka v Geogebri. Večino dokazov sem objavil v tem blogu, tu in tam pa najdem na disku še kakšnega. Prav zanimiva se mi zdita spodnja dva:
in tudi tale
Po Fourierju lahko vsako periodično funkcijo zapišemo kot vsoto ali vrsto drugih periodičnih funkcij.
Animavija kaže, kako pravokoten signal lahko kot vsoto sinusov tem bolj natančno, čim več členov vsota vsebuje.
Premikaj drsnik.
Skoraj poljubna periodična funkcija se lahko izrazi kot neskončna vsota sinusov in cosinusov. Postopku pravimo razvoj funkcije v Fourierovo vrsto. Približek funkcije pa dobimo, če seštejemo samo nekaj prvih členov vrste.
Na voljo imaš pet sinusnih napetosti, katerim lahko nastavljaš amplitudo in (krožno) frekcenco. Sestavi iz njih približka za:
Ena od njih je, ko so jo vprašali, ali ima težave s tipkanjem telefonskih številk, odgovorila: “Zavežite mi oči in povejte, katero številko naj vtipkam. Če mi je ne uspe pravilno odtipkati v prvem poskusu, vrnem telefon in preneham z delom.”
Vgnezdeni radikali (ang. Nested radical) so v algebri radikali (koreni), ki sami vsebujejo radikale (korene). Primeri so npr.
ki nastopa v petkotniku,
itd. Radikalu, ki ni vgnezden, recimo enostaven radikal . Zanima nas, kdaj lahko vgnezdeni radikal spremenimo v enostavnega. Pokaži npr. na dva načina, da je
Namig: Dijaki 2. letnika poiščite koren kvadrata desne strani, dijaki 3. letnika pa uporabite adicijski zrek in obrazec za polovični kot…)